Kriza, v kateri se je znašla tudi Evropa, je med drugim, poleg zmanjšanja standarda življenja in osiromašenja socialne varnosti, povzročila tudi zlom nepremičninskega trga oziroma veliki pok preveč napihnjenega balona na nepremičninskem trgu. Po začetkih nepremičninske krize v začetku letu 2009 je veliko Slovencev čakalo na svojo priložnost za nakup izjemno ugodnih, a solidnih stanovanj, zemljišč in hiš. Po začetnem upanju je kmalu postalo jasno, da cene nepremičnin vendarle ne bodo tako drastično strmoglavile, vendarle pa na Gurs-u ugotavljajo, da je tudi prvo četrtletje letošnjega leta pokazatelj vztrajnega, a počasnega padanja cen nepremičnin, pri čemer niso izjema niti naše glavno mesto niti Primorska, kot dve dražji območji v Sloveniji za nakup nepremičnine.
Razlog takšnemu vsesplošnemu padcu nepremičnin je jasen. Gospodarstvo si v Sloveniji še ni opomoglo, varčuje se celo na področju socialne varnosti in pravic, za večji del državljanov je značilen upad kreditne sposobnosti in upad kupne moči. Poleg tega je na trgu relativno veliko stanovanj, ki se prodajajo ali oddajajo. Trg nepremičnin pa je vselej nerazločljivo povezan s povpraševanjem, ki ga je od začetkov krize vse manj.
Tako je moč v slovenskem Primorju in tudi v Ljubljani zaznati padec cen nepremičnin pod 2500 evrov na kvadratni meter. V drugem četrtletju tega leta je tako cena za kvadratni meter na Primorskem znašala (le) 2481 evrov. Vendarle pa je predvsem Primorska nekakšen unikum glede cen nepremičnin, če jo primerjamo s preostalimi deli države. Gledano generalno, so se cene na kvadratni meter na Primorskem pravzaprav znižale za zelo malo, sploh v primerjavi s preostalimi mesti Slovenije. To pomeni, da stane kvadratni meter stanovanja na obali še vedno precej in je tako za povprečnega državljana še vedno nedosegljiv. Že pred krizo so bile cene nepremičnin v tem koncu Slovenije v nebo segajoče, tudi danes pa nepremičnine še vedno stabilno držijo svoje cene. Težko je napovedati, kakšno bo stanje v prihodnje, na Gurs-u pa menijo, da trenutno ni zaznati nikakršnih pokazateljev, ki bi nakazovali na novo krizo nepremičninskega trga v Sloveniji. Cene bodo sicer morda še nekoliko padle, a drastičnega upada ni pričakovati.
Vendarle pa se da z nekoliko iznajdljivosti in potrpežljivosti tudi na Primorskem najti nepremičnine za precej nižje cene od povprečja. Eden izmed ključnih dejavnikov visokih cen je lokacija. Jasno je, da bo nepremičnina, ki je na obali in ima pogled na morje, imela precej višjo ceno, kakor tista, ki bo nekoliko odmaknjena, a bo še vseeno lahko imela idilično lokacijo. Poleg tega so nepremičnine v središčih vedno tudi za enkrat dražje kakor tiste, ki ležijo na obrobju. Nekoliko lahko privarčujemo tudi tako, da se odločimo za nakup nekoliko starejše hiše ali stanovanja, katero potem sčasoma počasi obnavljamo in oblikujemo po svojih željah. Na ta način se izognemo zares visokim cenam novogradenj, ki tudi v krizi držijo svojo ceno.
Seveda je dobro, če smo pri starejšem objektu pozorni na to, v kakšnem stanju je, preden se odločimo za sam nakup. Bolje je, da je objekt še primeren za bivanje, saj to pomeni, da bomo lahko obnavljali počasi, medtem pa v nepremičnini že prebivali. Na ta način se izognemo velikim stroškom adaptacije neposredno po nakupu same nepremičnine.
T. Gorenjc
