Mnogi, ki so se in se še odločajo za nakup nepremičnine, seveda upajo, da bo v prihodnosti še prišlo do padca cen hiš in stanovanj ter da se bo nepremičninski trg še bolj sprostil. Veliko ljudi zato čaka tudi na to, da se bodo mnoge novogradnje, ki jih investitorji ne morejo prodati, prodajale po bistveno nižjih cenah za kvadratni meter. Kako pa je v realnosti? So cene danes res bistveno nižje kakor pred nekaj leti?
Povpraševanje raste, a sklenjenih kupčij je še vedno malo
Nepremičninske agencije beležijo rast povpraševanja, kar pa ne pomeni, da tej rasti povsem sledi rast prodaje nepremičnin. Nekateri nepremičninski strokovnjaki tako namesto sproščanja nepremičninskega trga celo napovedujejo nov nepremičninski balon, kakršen je pred leti povzročil zlom na trgu nepremičnin. Na Irskem so tako v strahu pred njim že omejili kreditiranje stanovanjskih posojil, pri nas pa zaenkrat pretirane previdnosti in rasti cen nepremičnin ni zaznati. Nasprotno, cene nepremičnin pri nas so v času krize vztrajno padale. Kljub temu pa cene nepremičnin kljub krizi še zdaleč niso padle tako nizko, kot so nekateri strokovnjaki napovedovali pred nekaj leti. V realnosti je padec cen razmeroma majhen, zato po mnenju večine nepremičninskih agentov z nakupom nepremičnine nima smisla odlašati zato, da bi si zagotovili najnižjo možno ceno. Po ocenah mnogih bodo cene v prihodnjih letih postopoma začele ponovno rasti, zato pretirano obotavljanje nikakor ni priporočljivo.
Nepremičninski trgi v Evropi počasi vendarle okrevajo. Pri nas nekega pretiranega optimizma še ni moč zaznati. Cene v določenih državah EU so že poskočile in mnogi svarijo pred novimi poki nepremičninskih balonov. Če sklepamo po gibanju cen na evropskem nepremičninskem trgu, si lahko postopne rasti cen za nepremičnine v prihodnje obetamo tudi pri nas.
Čeprav so se cene pri nas v primerjavi s prejšnjimi leti v preteklih letih nižale, pa ni za pričakovati, da bo situacija ostala takšna. Tako smo že lahko opazili stabilizacija cen nepremičnin. V Sloveniji so cene padale že vse od leta 2008, od konca leta 2014 se je končno začelo večati tudi povpraševanje. Z letom 2015 je bilo nekoliko več povpraševanja. Po drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da bodo morali biti kupci pripravljeni cene spustiti, če bodo želeli nepremičnino prodati v kratkem času. Zdi se, da si je torej nepremičninski trg po več letih nekoliko opomogel in da si je obetati počasno, a zanesljivo rast cen. Podatki kažejo, da se pri nas povečuje predvsem promet s stanovanji, pri čemer se večji delež kupcev zanima za rabljena stanovanja, katera je mogoče kupiti po nekoliko dostopnejših cenah. Podatki kažejo tudi na to, da se je stabilizirala prodaja hiš, nekoliko manj zanimiva pa so za kupce zemljišča za gradnjo. Več prodanih stanovanj pa ni mogoče zabeležiti enakomerno v vseh delih Slovenije, ampak se jih največ proda v Ljubljani, Celju in Mariboru. Prav tako je težko oceniti tudi gibanje cen za nepremičnine v središčih mest in na obrobju ali na podeželju. Vseeno je mogoče opaziti, da se pri nas najbolje prodajajo stanovanja, kjer se cene na kvadratni meter gibljejo okoli 1100 evrov. Kupci se največ zanimajo za garsonjere, eno in dvosobna stanovanja, ki ne presežejo skupne cene 150.000. Težje se prodajajo večje nepremičnine, pri čemer pa je še vedno lažje prodati večsobno, večje stanovanje, kakor večjo stanovanjsko hišo. Manj se prodajajo tudi nepremičnine višjega standarda. V prihodnje je jasno vsaj to, da se bo delež kupljenih nepremičnin gibal premo sorazmerno s kupno močjo kupcev.
