Domov Nepremičnine Darilna pogodba za nepremičnine

Darilna pogodba za nepremičnine

Darilna pogodba
Darilna pogodba

Darilna pogodba je pogodba, s katero stranki v pogodbi pisno potrdita, da ena stranka – darovalec prepusti drugi stranki – obdarjencu premoženje, obdarjenec pa le-to sprejme. Predmet darilne pogodbe je lahko kar koli, kar je tudi predmet kupoprodajne pogodbe, torej tako premičnina kakor nepremičnina. Za darilno pogodbo, tako kakor za ostale pravno veljavne pogodbe, velja, da je sklenjena v pisni obliki, druga možnost pa je, da je predmet pogodbe – darilo dejansko izročeno. V kolikor gre za sklepanje darilne pogodbe med zakoncema, mora biti darilna pogodba med njima sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pri tem je bistveno to, da mora za veljavnost darilne pogodbe svoje privoljenje v sprejem premoženja podati obdarjenec. Kot privoljenje se šteje tudi to, če obdarjenec darila – predmeta darilne pogodbe, ne odkloni.  Strokovnjaki priporočajo, da darilna pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. V takem primeru se podpis darovalca overi pri notarju. V kolikor pa darilna pogodba tega dovolila ne vsebuje, ga je treba sestaviti ločeno in overiti pri notarju.

Kako je s plačilom davka pri darilni pogodbi?

S davkom pri darilni pogodbi se ukvarja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), ki predstavlja pravno podlago in opredeljuje višino davka v primeru darovanja in dedovanja. Darilo pri darilni pogodbi, je oproščeno davka, če darilo prejme dedič darovalca v prvem dednem redu. Sem sodijo potomci in zakonec. Prav tako se davka ne plača, v kolikor darilo prejme obdarjenec, ki ima izenačen status z dedičem prvega reda (sem sodijo pastorek, zet, snaha, obdarjenec, ki je z darovalcem registriran v istospolni partnerski skupnosti, itd.). Ostali obdarjenci morajo za darilo plačati davek, glede na veljavni dedni red.

Veljavnost in preklic darilne pogodbe za nepremičnine

Darovalec mora biti za sklenitev darilne pogodbe za nepremičnino poslovno sposoben. V primeru, če je bila nepremičnina izročena brez pisne pogodbe, darilna pogodba velja le, če je bila opravljena izročitev nepremičnine v posest. Zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti, vendar pa se za veljavnost poslov o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema zahteva, da so sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

Načelo je, da je darilo nepreklicno, vendar obstajajo določene izjeme. Darovalec lahko darilno pogodbo prekliče, če pride po sklenitvi pogodbe v premoženjsko stisko, na način, da je ogroženo njegovo preživljanje. Pogoj je še, da tudi obdarjenec ni v enaki stiski. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo tudi zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Huda nehvaležnost je izpolnjena, kadar je obdarovanec zoper darovalca storil dejanje, zoper katerega je možen kazenski pregon. Sem sodi tudi že sam poskus kaznivega dejanja zoper darovalca, pa tudi dejanje, ki sicer ni kaznivo, pomeni pa zelo težko dejanje zoper darovalca. Preklic je mogoče izpeljati tudi, v kolikor se darovalcu po podpisu darilne pogodbe, rodijo drugi otroci. Določeno obliko preklica darilne pogodbe ureja tudi dedno pravo, in sicer darila se vrnejo v primeru, kadar je treba dopolniti nujni delež. Časovne omejitve za preklic darilne pogodbe s strani darovalca ni, kar pomeni, da lahko darovalec, ob izpolnitvi zgoraj navedenih pogojev, darilno pogodbo prekliče kadar koli. Ko darovalec izve za razlog za preklic, mora preklic darilne pogodbe izvesti v enem letu od tega dne.

Darovanje ni enostranski akt

V nasprotju z javnim pojmovanjem darovanje ni enostranski akt, pač pa gre za pogodbo. Bistveno za darilo je, da je popolnoma neodplačno. Kadar obstoji kakšna obveznost nasprotne stranke v zvezi z naklonitvijo, npr. mora tudi o­n dati neko darilo ali opraviti neko storitev, ki jo lahko stranka iztoži, takšno naklonilo ni darilo, marveč predstavlja drugačno pogodbeno razmerje. Primer ene izmed drugih oblik pogodbe o nepremičninah je kupoprodajna pogodba.

Več o kupoprodajnih pogodbah si lahko preberete v članku Kupoprodajna pogodba za nepremičnino.

Viri: zakonodaja.gov.sigradimo.comslonep.net.