Ena prvih in glavnih skrbi študenta in njegovih staršev je stanovanjsko vprašanje v času študija. Redki srečneži dobijo študentski dom že takoj s prvim študijskim dnem, večina ostalih pa se mora do prostega mesta v študentskem domu znajti drugače in si poiskati zasebniško stanovanje oziroma študentsko sobo. Mnogi se za bivanje v študentskem domu ne odločijo in namesto tega raje iščejo sobo ali stanovanje pri zasebnikih. To pa pogosto pomeni višje cene kakor v študentskem domu.
Gre se za velik biznis
Oddajanje stanovanj študentom je velik biznis in marsikateri Ljubljančan, Mariborčan ali lastnik stanovanja v katerem drugem študentskem kraju si s tem služi vsakdanji kruh. Velik delež študentov sicer prihaja na študij v Ljubljano ali Maribor . Običajno pridejo v študentsko sobo ali stanovanje ob nedeljah zvečer ter tam ostanejo do petka, ko se spet vrnejo domov. V tem času pa seveda rabijo svoj prostor pod soncem. Nekateri so zadovoljni s tem, da si s kom delijo sobo, medtem ko drugi nujno rabijo celo stanovanje ali vsaj lastno sobo, česar pa si precej staršev danes ne more več privoščiti. Nekateri študentje to težavo rešujejo s študentskim delom.
Cene študentskih sob se gibljejo od 100 € na osebo na mesec pa vse tja do 300-400 € za enoposteljno sobo. Tiste najcenejše so ponavadi kar kje v kleti ali pa na podstrešju, po možnosti v isti hiši, kjer živijo lastniki, s katerimi si deliš kopalnico in stranišče, kuhinje pa sploh nimaš. Takšno življenje je za študenta sicer cenejše, a s sabo prinaša tudi nekatere slabe plati. Eden izmed najočitnejših je seveda souporaba skupnih prostorov z lastniki, ki so lahko neprijazni, vsiljivi, itd. Mnogi študentje se tako soočijo z lastniki, ki ne dovolijo nobenih obiskov ali pa ne tolerirajo nobenega hrupa. Obstajajo celo tako bizarni primeri, v katerih je lastnica stanovanja študentu prepovedala obiske, saj naj bi ti ob morebitnem obisku stranišča porabili precej vode.
Čudni pogoji lastnikov
Nekateri lastniki že v oglasu navedejo čudne pogoje, pri drugih za te pogoje izveš komaj ob telefonskem klicu ali celo ob ogledu stanovanja. Nekateri pogoji so taki, da v osnovi kršijo ustavo, saj so precej diskriminatorni. Med najbolj pogosto seveda spada, da se stanovanje oddaja le študentkam in ne študentom. Najdejo pa se tudi taki, ki stanovanje oddajajo samo Prekmurcem ali pa recimo samo študentom tehnične smeri. Po eni strani je sicer tak oglas sporen, vendar ti lahko po drugi strani prihrani precej časa, če že vnaprej veš, da ne ustrezaš pogojem. Zanimivi so tudi pogoji glede starosti študentov. Nekateri iščejo le absolvente ali starejše letnike, saj naj bi ti bili bolj resni in odgovorni. To je verjetno res, vendar po drugi strani za te velja, da bodo hitro končali svoj študij in si zato najverjetneje poiskali novo stanovanje ali se vrnili nazaj v domač kraj, to pa za lastnike pomeni, da bodo le-ti kmalu spet morali iskati nove študente. Obratno taktiko imajo pa tisti stanodajalci, kjer je pogoj, da dobiš sobo ali stanovanje to, da si bruc. Ti mislijo, da so s tem za par let rešili vprašanje najemnika, a se ne zavedajo, da marsikateri bruc čaka na študentski dom, v katerega se bo vselil takoj, ko dobi dovoljenje. Veliko zadev na tem področju je tako še nedorečenih, zato je mogoče reči, da je iskanje stanovanja iz vidika študentov, kakor tudi oddajanje stanovanja iz vidika lastnikov lahko zelo stresno in tudi dolgotrajnejše opravilo.
I. R.
