Nepremičnine Obala

Nepremičnine Obala

Kaj se dogaja z nepremičninami na obali?

Obala je na slovenskem nepremičninskem trgu dolgo veljala za posebnost, saj so si nepremičnine v tem delu Slovenije lahko privoščili le redki bogatejši Slovenci in nekateri tujci, predvsem Italijani, katerim se cena takšnih nepremičnin ni zdela problematična. Za povprečnega prebivalca Slovenije pa so bile (in v veliki meri še zmeraj so) cene preprosto prenapihnjene, da bi si jih lahko privoščili.

Kriza je naše gospodarstvo in tudi nepremičninski trg postavila pred neko novo in drugačno realnost. Nekateri ekonomisti, ki se ukvarjajo s področjem trgovanja z nepremičninami, so krizo na nek način pozdravljali, saj je pripeljala do vsaj delnega poka nepremičninskega balona, na čigar napihnjenost je že pred krizo kazalo neskladje med povpraševanjem in ponudbo na trgu nepremičnin. Tako so pričakovano cene nepremičnin začele počasi, a vztrajno drseti nekoliko navzdol. Temu se ne more izogniti niti obala, kjer pa nepremičnine še vedno kar trdno držijo svoje cene.

Hiše na obali - Piran

Piran.

Cene stanovanj tako v naši državi že celotno zadnje leto vztrajno padajo. Temu se niso izognila niti slovenska večja mesta niti obala. Tako v Ljubljani kot na slovenski obali je tako povprečna cena rabljenega stanovanja v drugem četrtletju zdrsnila pod 2500 evrov za kvadratni meter. Natančneje je na obali  po podatkih Gurs-a zdrsnila na 2481 evrov, kar je najnižje v nekaj preteklih letih. Najbolj se zdrs cen nepremičnin sicer pozna v Celju, kjer kaže, da bo cena kmalu padla kar pod 1200 evrov, še večji padec, kar na 1150, pa je pričakovati v Mariboru.

Zanimivo pa je, da padec cen stanovanj ne odraža celotne slike slovenskega nepremičninskega trga na obali. Cene hiš so se namreč celo podražile. Zaslediti je namreč povečanje povprečnih cen eno- ali dvostanovanjskih hiš. V Slovenskem Primorju je bila tako povprečna cena hiš 206.038 evrov, in sicer v prvem četrtletju leta 164.775 evrov, v drugem četrtletju pa kar 254.491 evrov. Padec cen na nepremičninskem trgu s stanovanji se torej (še) ne odraža na trgu s hišami.

Se pa še naprej ceni gradnja in cena zazidljivih zemljišč, kar je v veliki meri gotovo posledica krize v slovenskem gradbeništvu, ki še ne kaže nobenih bistvenih izboljšav. Hkrati pa je že nekaj časa na tem področju moč zaznati tudi precejšen upad povpraševanja. Kvadratni meter zemljišča za gradnjo je tako v Sloveniji znašal povprečnih 58 evrov, kar je velik upad glede na 61 evrov – ceno za kvadratni meter zemljišča pred enim letom. Na slovenski obali je kvadratni meter zemlje znašal 100 evrov, kar je manj od let poprej, ko se je cena gibala v povprečju okoli 105 evrov.  Glede na to, da krizi še ni videti konca, se na področju gradnje in povpraševanja po zazidljivih zemljiščih ni nadejati dviga cen za kvadratni meter. Edino področje, kjer se je povpraševanje povečalo, je zanimanje za kmetijska in gozdna zemljišča, ki kažejo na intenco povečanja samooskrbe in izrabe naravnih bogastev. Promet s stanovanji je sicer v okrevanju, čeprav je še vedno moč zaznati manj povpraševanja in sklenjenih kupčij, kot pred krizo slovenskega nepremičninskega trga, ki jo lahko postavimo nekje v začetek leta 2009. Na Gurs-u pa menijo, da po doslej dostopnih podatkih nove krize nepremičninskega trga trenutno ni pričakovati.

T. Gorenjc

Uspešno ste se prijavili na brezplačne e-novice.
Recapcha
Prosimo obkljukajte test.
Obvestilo
Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Potrdite piškotke in si zagotovite neomejen dostop.
Nujno potrebni piškotki za delovanje spletne strani