Nepremičninski davek

S prvim januarjem 2014 je po večletnem prizadevanju države v veljavo za kratek čas prišel  Zakon o davku na nepremičnine. S pomočjo omenjenega zakona je želela država končno urediti področje nepremičnin in poskrbeti za odpravljanje dosedanje neenakopravnosti, saj je bil dotedanji način obdavčevanja nekonsistenten, neenoten, zastarel, nepregleden ter neprilagojen novim razmeram na trgu. Zakon je istega leta Ustavno sodišče razveljavilo, tako da predvidena obdavčitev nepremičnin ni vstopila v veljavo. Številne lastnike nepremičnin je to seveda razveselilo, toda država je že po razveljavitvi zakona napovedala, da bo potrebno v prihodnje to področje vendarle urediti z obdavčitvijo.

Kaj sploh pomeni davek na nepremičnino?

Davek na nepremičnino pomeni obdavčitev nepremičnine, ki jo mora za svoje lastništvo plačevati lastnik nepremičnine. Višina davka se razlikuje glede na vrednost neke nepremičnine in glede na vrsto le te. Pri nas je zakon o davku na nepremičnine pred razveljavitvijo doživel tudi precej sprememb, kar je kazalo na to, da na takšno splošno obdavčitev kot država še nismo pripravljeni. Veliko je bilo tudi zmede glede statusa rezidenčnih in nerezidenčnin nepremičnin, spreminjali pa so se tudi roki za plačilo in sam način plačevanja davka.

Nova dajatev ali dejanska ureditev razmer na področju nepremičnin?

Nov davek na nepremičnine pa ni samo nova dajatev, ki so nam jo naprtili, ampak je dejansko poenostavljeno pobiranje nepremičninskih dajatev, saj so z uvedbo davka ukinili določene dajatve, ki so bile prej v veljavi, in sicer:

  • nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč,
  • davek od premoženja,
  • pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,
  • začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti.

Glede na kaj se odmeri davek na nepremičnine?

Čeprav smo se torej pri nas davku na nepremičnine zaenkrat izognili, pa je precej verjetno pričakovati, da bo država v prihodnosti vendarle uvedla davek na nepremičnine, ki ga bodo morali plačevati vsi lastniki nepremičnin pri nas. Kot že omenjeno zgoraj, bo na višino davka vplivala vrednost nepremičnine. Dejansko tržno vrednost nepremičnine je mogoče preveriti na http://www.e-prostor.gov.si/ , kjer je možen javni vpogled v podatke o nepremičninah. Pri tem je razlika v višini davka tudi glede na to, ali gre za rezindenčno nepremičnino (torej nepremičnino, v kateri lastnik prebiva) ali gre za nerezidenčno nepremičnino. Po prvotnem predlogu zakona, ki je bil razveljavljen, je bil višji davek predviden tudi za dražje nerezidenčne nepremičnine, prav tako tudi za poslovne in industrijske nepremičnine. Če se nepremičnina proda (kupoprodajna pogodba) ali podari (darilna pogodba), potem se zamenja tudi lastnik nepremičnine, kar posledično pomeni tudi menjavo zavezanca za plačilo nepremičninskega davka. Sprva so bile v zakonu predvidene različne davčne osnove za rezidenčne in nerezidenčne stavbe, toda sprememba zakona je tovrstne stanovanjske nepremičnine izenačila.

Kaj pa nepremičnine in osebe, ki bi bile davka oproščene?

Nekatere nepremičnine bi bile po prvotnem zakonu o davku na nepremičnine tega davka oproščene. To je mogoče pričakovati tudi ob dejanski uvedbi davka v prihodnje. Tako je velika verjetnost, da davka na nepremičnine ne bi bilo potrebno plačevati za: gozdne rezervati, varovalne gozdove, neplodna zemljišča, kulturne spomenike (za javno in splošno rabo) in sakralni objekti, ki so v lasti registriranih verskih skupnosti. Poleg nepremičnin, se oprostitve davka lahko nadejajo tudi naslednje osebe: humanitarne organizacije, mednarodne organizacije, diplomatska predstavništva in institucije EU.