Nakup nepremičnin bo tudi v nadalje ostajala pomembna tema razprav in pod drobnogledom v sklopu ekonomske analize, saj vse več dodatnih elementov vpliva na oblikovanje cene enote bivalnega prostora.
Nepremičninski trg v času gospodarske krize doživlja tudi dva procesa. Ne vsa, a vseeno preveč številna na novo zgrajena stanovanjska naselja in naselja družinskih hiš, ki so se v zadnjih letih pospešeno gradila po vsej Sloveniji, so ostala brez predhodno planirane uspešne prodaje. Vzrok je potrebno iskati v zastavljeni ceni kvadratnega metra, ki je v času recesije vsekakor previsoka. Posledično se je predvidevalo, da naj bi navkljub gospodarskim spremembam banke le dosegle odplačilo kreditov s strani investitorjev, kateri pa bi bili zaradi nuje po pridobitvi sredstev prisiljeni znižati ceno novozgrajenih enot, s tem pa naj bi padle cene tudi starejših stanovanj.
V praksi se je izkazalo, da ta proces zaradi gospodarskih težav niha v svoji smeri, kar nakazuje v nadaljevanju opisana statistika. Novozgrajene enote so se v določenem odstotku sicer uspešno prodale in se navkljub recesiji še prodajajo, vendar v veliko manjšem deležu, kot je bila zastavljena planirana prodaja in s tem vzporedno tudi zgrajeni objekti. Poleg tega se na slovenskem nepremičninskem trgu še vedno ohranja ponudba in hkrati povečano povpraševanje po starejših stanovanjih, katerih cene kvadratnega metra so bližje trenutnemu finančnemu položaju povprečnega potencialnega slovenskega kupca. Ne sme se tudi zanemariti dejstva, da se stanovanja starejšega letnika uspešno oddajajo, z najemninami, ki so se sicer po pospešeni rasti v letu 2009, v lanskem letu celo ustalile. Močna najemniška ideologija je prisotna predvsem v večjih mestih, kjer so skoncentrirana delovna mesta in univerze.
Študentje, mladi pari, mlade družine prilagodijo lokacijo svojega bivanja delovnemu mestu, finančni položaj pa jim omogoča plačevanje mesečnih najemnin. Ljubljana z okolico je tako dober predstavnik obeh tokov.
Statistični Urad Republike Slovenije je 25.2.2011 uradno objavil naslednje podatke o Indeksu stanovanjskih in družinskih hiš za 4.četrtletje 2010. Cene bivalnih nepremičnin so bile v četrtem četrtletju 2010 za 0,4 % nižje kot v predhodnem četrtletju, rabljene hiše so se neznatno podražile (za 0,4 %), rabljena stanovanja pa so se nekoliko pocenila (za 0,7 %). Cene rabljenih stanovanj v Sloveniji so se v četrtem četrtletju 2010 glede na predhodno četrtletje znižale za 0,7 %, in sicer v Ljubljani za 2,8 %, zunaj Ljubljane pa so se znižale za 3,0 %. Na Statističnem Uradu RS za Slovenijo kot celoto v grobem tako ugotavljajo, da so bile spremembe cen rabljenih stanovanj v vsem letu 2010 majhne in da so se ustalile približno na ravni, ki se je izoblikovala ob koncu kriznega leta 2009. V skupnem seštevku rabljenih družinskih hiš in stanovanj se za celotno Slovenijo pokaže, da je ostala raven cen rabljenih bivalnih nepremičnin tudi v četrtem četrtletju 2010 približno enaka kot v predhodnih dveh četrtletjih. Vse od sredine leta 2009 naprej so nihanja cen bivalnih nepremičnin majhna, raven cen pa je približno enaka kot v začetku leta 2007. Statistični Urad RS v svojem poročilu z dne 10.2.2011 poroča, da so se cene novozgrajenih stanovanj v Sloveniji v četrtem četrtletju 2010 nekoliko zvišale. Četrtletni indeksi cen novozgrajenih stanovanj v Sloveniji kaže podatke, da so se cene novozgrajenih stanovanj v Sloveniji v četrtem četrtletju 2010 v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zvišale za 1,7 %. Vendar je število prodaj znova višje. Podjetja, ki so dolžna sporočati podatke za statistično raziskovanje, s katerim Statistični Urad spremlja cene novozgrajenih stanovanj, so v četrtem četrtletju 2010 prodala 405 novih stanovanj ali za približno 20 % več kot v tretjem četrtletju 2010.
Podatki kažejo na to, da toliko prodaj novih stanovanj ni bilo že približno dve leti (od prve četrtine leta 2008).
Največ stanovanj je bilo prodanih v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 179, od tega 105 v Ljubljani. V podravski regiji je bilo prodanih 67, v gorenjski 40, v goriški 25, v jugovzhodni Sloveniji 22, preostala stanovanja pa so bila prodana v preostalih sedmih statističnih regijah.
Preberite še kakšne so razlike v cenah najema nepremičnin v Sloveniji in Evropi.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Četrtletni indeksi cen novozgrajenih stanovanj, Slovenija, 4. četrtletje 2010 – končni podatki , 10. februar 2011, Prva objava
Indeks cen stanovanj in družinskih hiš, Slovenija, 4. četrtletje 2009 , 25. februar 2010, Prva objava
