| Datum: 11. 9. 2025 | Avtor: Uredništvo |
Slovenija je po dolgih letih razprav dobila sveženj stanovanjske zakonodaje, ki bo močno vplival na trg nepremičnin, najemna razmerja in dostopnost stanovanj. V članku razložimo ključne spremembe in ocenimo, kako se bodo poznale pri iskalcih stanovanj, lastnikih ter občinah.
Glavne novosti zakonodaje
| Element | Kaj prinaša nova ureditev |
|---|---|
| Stabilno financiranje | Za gradnjo javnih najemnih stanovanj bo država zagotovila 100 milijonov evrov letno v obdobju 2025–2034. |
| Cilj števila stanovanj | Do leta 2035 ima država načrt zgraditi okoli 20.000 javnih najemnih stanovanj. |
| Vpletenost občin in stanovanjskih skladov | Občine in lokalni skladi bodo imeli več svobode pri določitvi razpisnih pogojev, kar pomeni, da bodo lokalne razmere bolje upoštevane pri razpisih. |
| Subvencije in neprofitne najemnine | ‒ Subvencije ranljivim skupinam bo od sedaj krila država, ne več občine. ‒ Neprofitne najemnine se bodo postopoma zvišale v prvih 5 letih, da se omogoči vzdrževanje in obnova stanovanjskega fonda; vendar bodo še vedno bistveno nižje kot tržne najemnine, subvencionirane za najranljivejše. |
| Pravilniki in podzakonski predpisi | Novela določa sprejem dveh pravilnikov v javno obravnavo (sprejemitev postopkov oddaje in izračuna neprofitne najemnine), pričakovano septembra letos. |
| Javni interes za zemljišča | V zakonu je opredeljen javni interes za javna najemna stanovanja, kar omogoča brezplačno odsvojitev nepremičnin v lasti države ali občin za gradnjo javnih najemnih stanovanj. |
Kaj to pomeni za različne deležnike
- Iskalci najemnih stanovanj (mladi, družine, srednji razred, ranljive skupine):
Boljša možnost vpisa v razpise, več ponudbe stanovanj, lažja dostopnost zaradi subvencij in državne podpore. Vendar – dvig neprofitne najemnine pomeni, da bo potrebno računati na nekoliko večje stroške, čeprav še vedno cenejše od zasebnega najema. - Občine in lokalni skladi:
Večja avtonomija – lahko prilagodijo razpisne pogoje lokalnim potrebam; lažji postopki; možnost, da se vključijo v projekte v lastni režiji ali v partnerstvu. - Država in sistem:
S stabilnim financiranjem in jasnimi zakonskimi okviri se pričakuje, da bo načrtovana gradnja resnično zaživela, da bodo postopki manj birokratski, in da se bo zmanjšalo zamujanje ali stagnacija projektov.
Izzivi in tveganja, ki jih je treba upoštevati
- Čeprav financiranje obstaja, bo ključnega pomena, kako hitro se bodo sprejeti podzakonski predpisi (pravilniki), saj brez njih nekatere spremembe ne morejo zaživeti.
- Z zemljišči je nekaj izzivov – čeprav je identificiranih več kot 500 zemljišč v javni lasti, primernih za gradnjo, je vprašanje njihove prostorske umeščenosti, dostopa do infrastrukture, pravnih postopkov in bremen.
- Hitrost izvedbe – zgradba ogromnega števila stanovanj zahteva tudi kadre, gradbene materiale, izvedbene projekte, dovoljenja … vsak korak lahko povzroči zamudo.
- Vzdržnost neprofitnih najemnin – dvig najemnin mora biti uravnotežen tako, da vzdržuje skladnost in vzdrževanje stanovanjskega fonda, hkrati pa ne obremeni kogarkoli premočno.
Povzetek
Paket stanovanjske zakonodaje, ki ga je sprejel Državni zbor, predstavlja pomemben korak naprej v reševanju stanovanjske krize v Sloveniji. Jasno določen finančni okvir, ambiciozni cilji in zakonodajne spremembe kažejo, da država namerava aktivno sodelovati pri večanju števila javnih najemnih stanovanj in izboljševanju sistemskih pogojev. Kljub temu bodo rezultati odvisni od uresničitve – hitrih pravilnikov, učinkovite izvedbe in sodelovanja vseh akterjev.
Viri: Dnevnik, Delo, N1, Cekin.si, Lider.si, 24ur.com, gov.si, skupnostobcin.si